Opozorilo o avtorstvu Spoštova i, prispevek, ki ste ga pridobili preko splet ega esta Društva Bravo (www.drustvo-bravo.si), je avtorsko delo. Avtorji prispevkov so dali Društvu Bravo pavico do javne objave prispevkov.
Vse objavljene prispevke lahko delite z vključitvijo povezave do splet e stra i društva, kjer so objavljene povezave do prispevkov. Hranjenje prispevkov na drugih strežnikih rez izre nega soglasja društva ni dovoljeno.
Pri navajanju vsebine prispevka je potrebno obvezno navesti vse avtorje in opombo, da je prispevek pridobljen s spletnega mesta www.drustvo-bravo.si.
Hvala za razumevanje.
Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.
©
Me nerodnost res osre~i? Sem {tudentka magistrskega {tudija na podro~ju pedago{kih ved. Nedolgo nazaj sem na {tudentski areni dobila kartice, na katerih so bili zapisani najbolj izvirni odgovori {tudentov na vpra{anje, kaj jih pravzaprav osre~i. Na eni izmed kartic je bilo napisano slede~e: ”Osre~i me nerodnost.” Ta odgovor je moje misli popeljal nazaj v preteklost. @e od nekdaj veljam za bolj nerodno osebo. Gre za eno izmed mojih lastnosti, na katero nisem bila nikoli ponosna. Tako sem jo posku{ala skrivati, v~asih celo pozabiti nanjo. To mi je obi~ajno uspelo le za kratek ~as, saj sem se kaj hitro zna{la v realnosti. Nemalokrat sem na primer polila po mizi ali razbila kozarec sredi pomembnega dogodka. V takih situacijah ljudje po navadi strmijo vame. Ob~utek imam, da me obsojajo. V sebi sli{im celo njihove komentarje: spet ona, zakaj ni pazila, saj ni ve~ otrok ipd. V~asih je te opazke sli{ati tudi izgovorjene. Takrat me je izjemno sram in bi najraje pobegnila neznano kam. Besna sem na ves svet, saj se mi zdi, kot da me nih~e ne razume. Po~utim se, kot da sem kriva za nekaj, ~esar nisem storila. Kot da mi je bila storjena krivica. Podobne ob~utke sem do`ivljala ob opravljanju kolesarskega izpita. Kot u~enki z odli~nim uspehom in priznanji na razli~nih podro~jih se mi je bilo te`ko soo~iti z neuspehom. Bila sem namre~ edina, ki je bila neuspe{na tako na teoreti~nem kot prakti~nem delu izpita. Te`ko mi je bilo tudi zato, ker sem bila tar~a posmeha {e kar nekaj ~asa po tem dogodku. Kasneje sem sicer tudi sama uspe{no opravila izpit za kolo, vendar sem se zaradi te negativne izku{nje kolesarjenju za~ela izogibati. V osnovni {oli se te`ave s {portnimi aktivnostmi {e niso pokazale, saj smo z bolj intenzivno vadbo za~eli {ele v zadnjih razredih, in sicer zaradi zdravstvenih te`av predhodnega u~itelja. Prav tako je bil na{ razred razmeroma majhen in ni bilo konkurence v pravem smislu. ”[ok” me je doletel v srednji {oli, saj so bili moji so{olci, kljub temu da smo bili klasi~na gimnazija, izrazito {portno naravnani. Tako so se te`ave pri {portu pokazale `e v prvih tednih srednje {ole. Od takrat 62
©
Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.
naprej so bile zame ure {portne vzgoje skozi vsa {tiri leta prava no~na mora. Prejela sem svoje prve slabe ocene. Med igro pa sem bila v dolo~eno ekipo izbrana vedno med zadnjimi. Ta izku{nja je, kljub temu da sem bila na drugih podro~jih {e vedno uspe{na, mo~no zamajala mojo samopodobo. Ob koncu srednje {ole sem ponovno do`ivela izku{njo, ki se mi je mo~no zasidrala v spomin: opravljanje vozni{kega izpita, ki ga nikakor nisem mogla uspe{no zaklju~iti. Pri{la sem `e tako dale~, da sem hotela odnehati, a so me doma~i {e naprej spodbujali. Uspelo mi je {ele v ~etrtem poskusu. Ker pa se izpit za avto v na{i dru`bi pogosto povezuje kot vstopnica v odraslost, sem se zaradi neuspeha na tem podro~ju po~utila nezrelo, neumno, v~asih tudi manjvredno. Odpor do vo`nje mi je ostal vse do danes. Odgovornost za to bi deloma prenesla tudi na in{truktorja vo`nje, ki v pedago{kem smislu ni bil popolnoma usposobljen. Ni pou~eval po korakih, ni ponavljal stvari in ni uporabljal spodbudnih besed. V~asih so slednje {e najbolj pomembne. Na to, {e tako usposobljeni pedago{ki delavci, preve~ pogosto pozabijo. Seveda so omenjeni dogodki za slehernega posameznika prelomnega zna~aja, tako nam je v primeru, da so povezani z neuspehom, toliko te`je. Vendar so ti dogodki enkratni oziroma manj ~asa trajajo~i, zato tudi po negativni izku{nji z njimi la`je zremo v prihodnost in gremo naprej. Ve~ji izziv predstavljajo te`ave, s katerimi se vsakodnevno soo~amo. Stvari, ki se zdijo drugim pogosto samoumevne, zame to, `al, niso. Na primer kuhanje, oblikovanje pri~eske, uporaba kozmetike, itd. so zame precej zahtevna opravila. [e pri tako enostavnih stvareh, na primer pri kosilu, moram posebej paziti, da se ne popackam, da mi ne pade hrana na tla ali pribor iz rok.
Da omenjene te`ave {e zdale~ niso tako obi~ajne, kot sem bila mnogo ~asa v to prepri~ana, in da je v njihovem ozadju morda kaj ve~ kot sama nerodnost (z vidika drugih nepazljivost ali povr{nost), sem se zavedla {ele pred slabim letom, na predavanjih o dispraksiji. Za vsako njeno zna~ilnost, ki smo jo obravnavali, sem namre~ imela pred sabo prizor iz mojega vsakdana. Sprva si povezavo nisem priznala in se mi 63
Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.
©
je vse skupaj zdelo le sme{no naklju~je. [ele ~ez ~as sem uvidela, da je naklju~ij vse preve~. Bila sem {okirana in jezna. Porajala so se mi vpra{anja, zakaj tega prej ni nih~e opazil. V tistem trenutku sem si `elela le, da bi do tega spoznanja pri{li pred mnogimi leti, morda bi me potem bolje razumeli. Verjetno pa bi bila olaj{ana tudi kak{ne negativne izku{nje.
^e se ozrem nazaj, je bila edina oseba, ki me je brez obsojanja podpirala in brez nepotrebnih vpra{anj naredila kaj zame, kar mi je mo~no olaj{alo vsakdan, moja mama. Vedela je nekaj, ~esar bi se morali zavedati vsi strokovnjaki, predvsem tisti na pedago{kem podro~ju: med sabo smo si razli~ni in ta razli~nost nikakor ne sme postati spremenljivka razporejanja posameznikov od bolj{ih do slab{ih. Vsak posameznik ima namre~ svoja {ibka in mo~na podro~ja. @al pa se ({e vedno) vse preve~ usmerjamo v {ibkosti in jih na vsak na~in posku{amo izbolj{ati. V primeru, da to zaradi razli~nih razlogov ne gre (velikokrat tudi zaradi nestrokovnega pristopa), pogosto za~nemo posameznikova {ibka podro~ja posplo{evati in jih povezovati z njegovo celotno osebnostjo. Ga ”etiketiramo”. Posledi~no pa ostanejo njegova mo~na podro~ja nerazkrita. Za analizo osebnih izku{enj, namesto podajanja znanstvenih spoznanj, sem se odlo~ila z jasnim namenom. Z izpostavitvijo tistih dogodkov, ki so me najbolj prizadeli, `elim v prvi vrsti opozoriti na potrebo po upo{tevanju individualnih razlik med posamezniki. Vsem tistim, ki se sre~ujejo s podobnimi izku{njami, pa `elim dati v vedenje, da lahko na svoje te`ave gledajo tudi z drugega zornega kota. Sedaj, ko na zgoraj navedene dogodke lahko gledam s ~asovne distance, se namre~ zavedam novega, druga~nega pogleda na te`ave, s katerimi se vsakodnevno sre~ujem. Ne trudim se ve~, da bi jih prikrila, prav tako se ne posku{am ve~ spremeniti v ”obi~ajnega” posameznika. Namesto tega sku{am najti alternative. Na primer, dolo~eni stvari namenim ve~ ~asa, saj mi je zelo te`ko, ~e me nekdo priganja. Takrat pride moja nerodnost {e do ve~jega izraza. Ob manj{ih pripetljajih pa grem z nasmehom naprej.
64
©
Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.
To {e zdale~ ne pomeni, da so moje te`ave izginile, celo zdi se mi, da so v vsakem `ivljenjskem obdobju v ospredju druge. Razlika je ta, da sem se nau~ila z njimi `iveti in jih obvladovati. Sedaj kon~no vem, da nisem le nerodna oseba. Sem veliko ve~. Nerodnost pa je zgolj ena izmed mojih {tevilnih zna~ilnosti. Kljub temu menim, da je zavedanje tako svojih {ibkih kot mo~nih podro~ij prvi korak do osebnostne rasti in polnega `ivljenja. Torej me moja nerodnost v kon~ni fazi tudi osre~i, saj mi daje vedeti, kdo pravzaprav sem. Kartico, ki me je privedla do tega spoznanja, sem zalepila na zid svoje {tudentske sobe. Tako me vsakodnevno opominja, da se lahko stvarem pribli`amo z razli~nih vidikov. Hvala neznanemu avtorju za spodbudne besede. Nezavedno, morda pa tudi zavedno, je namre~ {iril sporo~ilo z globljim pomenom. Sporo~ilo, ki bi moralo biti vodilo vsem pedago{kim delavcem. A.
65
