Opozorilo o avtorstvu Spoštova i, prispevek, ki ste ga pridobili preko splet ega esta Društva Bravo (www.drustvo-bravo.si), je avtorsko delo. Avtorji prispevkov so dali Društvu Bravo pavico do javne objave prispevkov.

Vse objavljene prispevke lahko delite z vključitvijo povezave do splet e stra i društva, kjer so objavljene povezave do prispevkov. Hranjenje prispevkov na drugih strežnikih rez izre nega soglasja društva ni dovoljeno.

Pri navajanju vsebine prispevka je potrebno obvezno navesti vse avtorje in opombo, da je prispevek pridobljen s spletnega mesta www.drustvo-bravo.si.

Hvala za razumevanje.

Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.

©

Brina Ana mama Breda

Moje ime je Breda. Imam {tirinajstletno h~er Brino Ano, ki obiskuje 9. razred osnovne {ole in ima disleksijo. Za za~etek naj napi{em, da se je Brina rodila mesec dni prezgodaj in je imela gibalnomotori~ne probleme (ni sedela, se kobacala, plezala …). S pomo~jo fizioterapije pa je v Rehabilitacijskem centru So~a v Ljubljani, kjer so ji pomagali na tem podro~ju, shodila pri petnajstih mesecih starosti. Z disleksijo smo se sre~ali, ne da bi vedeli, `e v prvem razredu, ko je zaradi bolezni izostala od pouka dva tedna. Takrat so v {oli vzeli tri nove {tevilke, in sicer 7, 8 in 9. Kljub vajam jih je obvladala {ele v drugi polovici drugega razreda. Enako je bilo z branjem, ko je izgubljala oz. ni prepoznavala ~rk. Ker pa so v {oli u~iteljice zagotavljale, da je izredno pridna, vestna in disciplinirana u~enka, sprva nisem vedela, kaj se dogaja. Brina mi je povedala, da v {oli nima te`av, ker se zelo potrudi, in ko je vpra{ana, da vse od sebe. A jo po tem boli glava, jo zebe in je zelo `ejna. Ko je obiskovala tretji razred, so na {oli organizirali bralne delavnice, ki sva se jih udele`ili. Njena mentorica je bila svetovalna delavka na{e {ole, kateri sem povedala, kaj se dogaja z Brino in ji med branjem nakazala h~erine pomanjkljivosti. Z menoj se je strinjala, tu pa se je zadeva zaklju~ila. A posodila mi je biltene dru{tva Bravo, kjer so opisovali disleksijo in tegobe le-te. Dejansko so opisovali mojo h~er. Nisem mogla verjeti, da se to dogaja tudi drugim; padci, udarci, orientacija (levo-desno, jesen-pomlad, poznavanje ure, zamenjava oz. nepoznavanje ~rk in {tevilk … ), branje in nerazumevanje prebranega. Zaradi neokretnosti se je Brina Ana pri devetih letih zvrnila s kolesa in si trajno po{kodovala desni gle`enj, za katerega jo ~aka operacija, ko bo dokon~no nehala rasti. 72

©

Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.

Ob h~erinem vstopu v ~etrti razred se je koli~ina u~enja pove~ala, tako sem morala zanjo najti na~in, kako si bo la`je zapomnila snov, ki so jo vzeli v {oli. Ker sem vedela, da je Brina na podro~ju barv zelo mo~na, sem ji za~ela pisati miselne vzorce, ki jih je sama barvno ozna~ila. Bilo je la`je, vendar {e zmeraj zelo utrudljivo.

Ob prestopu na predmetno stopnjo osnovne {ole pa se je pri~ela za Brino kalvarija. Ni mogla razumeti, da kljub u~enju in trudu, ki ga je vlagala v znanje, ni mogla z lahkoto opraviti pisnih nalog, ob tem pa pri ustnem preverjanju ni imela problemov. Sicer so v {oli nekateri u~itelji, seveda manj{ina, ugotovili to sami, nekaterim sem na govorilnih urah povedala jaz, vendar se za h~er stanje ni spremenilo. Imela je tudi podalj{an ~as pisanja kontrolnih nalog, vendar so to upo{tevali le redki u~itelji, nekateri pa to celo pikro komentirali. V tem obdobju ji je padla odpornost, imela je pogoste glavobole, bila je nenehno utrujena in zaspana, njena samopodoba pa je pri~ela pe{ati. V {oli so mi u~itelji zagotavljali, da je Brina Ana vzorna, delovna, dobro vzgojena u~enka in da z njo nimajo nikakr{nih problemov. Naj omenim, da h~erini so{olci za njeno disleksijo ne vedo, sama pa tega nikoli ni in ne izkori{~a. Doma pa smo cele dneve sedeli za u~beniki in zvezki, pisali miselne vzorce, brali … Velikokrat me je soprog ob prihodu iz slu`be (okoli 19. ure) zalotil v h~erini sobi {e zmeraj oble~eno kot ob odhodu v slu`bo. U~ne te`ave smo premagovali, kot smo najbolje umeli in znali. Razlog, da smo se odlo~ili na ”korak ve~”, tj., da smo se obrnili na svetovalno slu`bo izven {ole, je bila u~iteljica z dolgoletno pedago{ko prakso, ki je s svojim na~inom in nastopom do u~encev, Brino oz. njena moralna na~ela, ki so zelo stroga, obrnila na glavo. U~itelji~ini nekorektnost, nena~elnost in zbadanja u~encev so Brino Ano iztirila do te meje, da je pred in po uri omenjene u~iteljice imela hude glavobole in je v~asih pred~asno zapustila pouk, doma pa je zjutraj bruhala in imela drisko. 73

Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.

©

V Svetovalnem centru v Kopru je h~er vzela v obravnavo specialna pedagoginja Nerina, strokovnjakinja z dolgoletnimi izku{njami. Imela je terapije z dru`ino kot celoto in posebej z Brino, ki ji je z vajami in s pogovori dvignila samozavest in jo pripravila do tega, da je o svojih te`avah spregovorila. H~erini {oli je posredovala mnenje in predloge o na~inu dela z njo, nam pa je predlagala, da podamo vlogo o usmerjanju. H~i je bila v tem ~asu na testiranjih, kjer so ugotovili te`jo obliko disleksije. V kratkem pri~akujemo odlo~bo o usmerjanju (~akamo jo `e ve~ kot leto dni, saj smo imeli pripombe na strokovno mnenje), s katero bo Brina uradno veljala za otroka s posebnimi potrebami. Za nas kot dru`ino to ne pomeni, da se je delo zaklju~ilo, saj bomo nadaljevali in nadgrajevali na~ine u~enja. Sre~o imamo, da je Brina izredno delavno, po`rtvovalno, korektno in na~elno dekle z visokimi `ivljenjskimi cilji.

Sedaj ima Brina novo terapevtko, Romano Murn, ki se ukvarja s posamezniki vseh starosti, ki imajo disleksijo, in jo obiskuje v Ljubljani. Izdelali sta vsakodnevno do`ivljenjsko terapijo. Brina se vsako jutro, preden vstane iz postelje, pravilno pretegne, dobro zmasira ledveni del, telovadi z o~mi, izmeni~no stoji na nogah, redno jemlje B-vitamin, omega 3 in probiotike. Paziti mora na hrano, u~i se tako, da sedi na `ogi, bere pa na gugalnem stolu. Dnevno se mora sprehajati v naravi (zaradi zelene barve v naravi) vsaj eno uro. Zaradi bolj{e motorike je pri~ela igrati tenis, a ga je morala opustiti zaradi po{kodbe noge. @ivljenje izven {ole ima zelo dobro organizirano; njen o~e, ki ima prav tako disleksijo, ji pomaga pri matematiki, stric pri fiziki, za angle{~ino in italijan{~ino obiskuje u~iteljico Matejo, za vse ostalo pa se bori z mano. Torej, dela in odgovornosti ima `e sedaj veliko. Z njenim o~etom sva ponosna, da sva uspela vzgojiti, vsaj do sedaj, odgovornega mladega ~loveka. Na{a tri~lanska dru`ina se zaveda, da lahko samo z delom dose`emo rezultate. Zavedamo se, da ne moremo pri~akovati, da se bodo drugi ukvarjali z nami. Na sre~o smo finan~no dovolj 74

©

Prispevek je avtorsko delo in je objavljen na spletnem mestu Društva Bravo: www.drustvo-bravo.si. Objava na drugih spletnih mestih je prepovedana.

mo~ni, da omogo~amo svojemu otroku ustrezno pomo~. Zaposleni na {olah bi se morali zavedati, da vsi star{i ne umejo in ne zmorejo pomagati svojim otrokom, tako umsko kot finan~no. ^e bi imeli vsi u~itelji svoje delo z otroki za poslanstvo in bi ga opravljali z radostjo, bi zaznali tegobe otroka in mu pomagali oz. o tem obvestili {olsko svetovalno slu`bo, ki mu je dol`na pomagati. @al je ta v na{em primeru zatajila. Toda u~itelji imajo tudi probleme, predvsem s star{i, s katerimi imajo v {olah najve~ dela. Ve~ina star{ev se ne zaveda, da so otroci na{e ogledalo, torej mi sami. Trdim, da marsikateri star{i pri~akujejo in zahtevajo od {ole, da vzgaja in prevzema odgovornost za njihove otroke. V dana{njem ~asu poznamo le pravice, dol`nosti so na drugem mestu, z otroki je treba delati v rokavicah, saj vidimo v svojem otroku ”indiga”, ”nadarjenega” … Zavedam se, da so u~itelji in strokovni delavci le ljudje. Vendar so od njih odvisna mlada `ivljenja. Zato naj bodo pozorni tudi na tihe otroke in star{e, ki stopijo k njim samo zato, da bi jih sli{ali.

75